Po naravi sem radovedna in odprta. Zanimajo me ljudje, odnosi in vse tisto, kar se pogosto skriva za tem, kar pokažemo navzven.

Mojo pot so oblikovala potovanja po svetu in osebne življenjske izkušnje. Naučile so me, da ni vedno treba vedeti, kaj nas čaka za naslednjim ovinkom in da je včasih, čeprav ni lahko, vredno stopiti iz znanega, si reči ”zakaj pa ne?”, zaupati sebi in življenju in pustiti prostor nečemu novemu.

Pomemben del moje poti je tudi delo v Slovenskem društvu Hospic, kjer se srečujem z minljivostjo in s podporo ljudem in njihovim svojcem v njihovih najbolj ranljivih trenutkih. To me vedno znova opominja, kako pomemben je čas, ki ga živimo danes.

Pri svojem delu želim ustvarjati varen prostor, kjer lahko posameznik odloži svoje vloge in pride takšen, kot je. Skupaj raziskujemo, kaj se v njem dogaja in kaj mu
lahko pomaga, da se globlje poveže z notranjo močjo, ki je že ves čas prisotna v njem, le da včasih potrebuje nekoga, ki jo bo nežno opazil in spodbudil, da se izrazi.